V začetku oktobra smo v prostorih Zveze kulturnih društev Kranj in v avli Gimnazije Škofja Loka postavili razstavo prostovoljskih zgodb. Razstava izpostavlja štiriindvajset zgodb prostovoljk in prostovoljcev iz cele Slovenije. Predstavljeni sta tudi dve zgodbi z Gorenjske: Pita je prostovoljka, ki se ukvarja z ročnimi deli in deluje v Centru Korak in Zavodu Tri, Galina pa skrbi za velike in prijazne štirinožce v Društvu za zaščito konj.
Zgodbe so nastale v okviru kampanje Prostovoljstvo, ki jo je ob Tednu prostovoljstva pripravila mreža regionalnih stičišč nevladnih organizacij ZaNVO. Pogovori z dvanajstimi prostovoljkami in prostovoljci so bili objavljeni leta 2025, še dvanajst pa se jih je pridružilo pozneje. Skupno vsem prostovoljkam in prostovoljcem je, da se nihče ne imenuje junak, vsi pa verjamejo, da lahko spreminjajo svet na bolje, najprej v svoji skupnosti. Ilustracije, ki spremljajo zgodbe, je ustvarila Michela Colorito iz Italije, prostovoljka v okviru Evropske solidarnostne enote.
Pita: ustvarjalnost, ki povezuje
Pita je v življenju že večkrat spremenila dom. Živela je v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Belgiji, zato dobro ve, kako zahtevno je postati del nove skupnosti. Svojo izkušnjo zdaj deli z drugimi. Ob četrtkih in petkih po tri ure kvačka z uporabnicama Centra Korak in z uporabniki hodi na sprehode, v Zavodu Tri pa sodeluje na ustvarjalnih delavnicah za priseljenke.
Pravi, da se je šele med delom s priseljenkami zavedla, kako dragocena je njena izkušnja življenja v tujini. Ustvarjanje ji je sprva vzbujalo strah, a so bili izdelki na koncu všeč tudi drugim. Prostovoljstvo za Pito ni enosmerna pomoč: »Odnosi so obojestranski,« poudarja. Podporo ne nudi samo ona, ampak jo tudi prejema. V Centru Korak imajo prostovoljke enkrat mesečno supervizijo s psihologinjo in socialno delavko. Pita je med prijatelje in znance že privabila tri nove prostovoljke, najbolj prepričljiva pa je po njenih besedah dobra energija ob skupnem ustvarjanju.
Galina: poslanstvo, ki se je preselilo z njo
Galina Sobol se je iz Rusije v Slovenijo preselila leta 2023. V domovini je imela kmetijo s čredo angleško-nubijskih koz, kot zootehnica pa je v živalskem vrtu skrbela za opice. Ko je prišla v Slovenijo, je iskala delo z živalmi in ga našla v zavetišču Društva za zaščito konj. Prostovoljstvo ji pomeni osmišljanje dneva, varovalko za duševno zdravje, vključevanje v novo skupnost in priložnost, da se jezik uči v živem pogovoru z domačini.
Njen dan v zavetišču se začne ob 6.30. Konje spusti na pašo, nato približno dve uri čisti boksa, menja seno in vodo ter pripravi vse za popoldansko krmljenje. Tako dela od trikrat do štirikrat na teden po štiri ure. Prostovoljstvo ji ne jemlje časa, pravi, ampak ji daje fizično aktivnost in duševno ravnovesje. Ob tem je spoznala tudi slovensko kulinariko in tradicionalne recepte, sodelavka pa ji je postala prijateljica. Vsem, ki se preselijo v tujino, svetuje, naj čim prej poiščejo prostovoljsko delo »za svojo dušo«, saj se jim tako odpirajo nove priložnosti.
Obiščite razstavo
Pitina in Galinina zgodba pripovedujeta, da prostovoljstvo ne pozna starosti, poklica ali porekla, potrebuje pa čas, srce in pripravljenost, da se z drugimi povežemo. Razstavo si lahko ogledate v prostorih Zveze kulturnih društev Kranj, na Glavnem trgu 23, ter v avli Gimnazije Škofja Loka do 6. novembra.
