Uršulinke in sestra Angela Bahovec

Uršulinke so v Škofji Loki svoje pedagoško poslanstvo opravljale od leta 1782 do 1941, od leta 1890 so delovale tudi na gradu. Izvajale so program zunanje  in notranje šole. Zunanja šola je nadomeščala javno šolo, obiskovala so jo dekleta iz škofjeloškega šolskega okraja, notranjo pa dekleta iz oddaljenih krajev, ki so pri uršulinkah tudi bivale. Poleg tega so vodile še nedeljsko šolo, ponavljalno in gorsko šolo ter vrtec za deklice in dečke. Organizirale so trgovski tečaj in tečaj nemščine, kmetijsko-gospodinjsko šolo in učiteljišče. Svojemu poslanstvu so priredile tudi arhitekturo gradu – s pokritim stopniščem so povezale grad s samostanom, porušile stolp na dvorišču, med kapelo in okroglim stolpom uredile športno dvorano in spalnico za gojenke. Zgradile so celo lasten vodovod.

Vzgajale so z ljubeznijo, zgledom ter nagrajevanjem, ne z grožnjami in kaznijo. Z vidika pedagoških metod so bile zelo napredne, njihov pristop je bil zgrajen na treh temeljih: znanosti, umetnosti in igri. Pouk ni potekal le za zidovi gradu, ampak tudi v grajskem drevoredu in na dvorišču, z gojenkami so hodile na izlete. Imele so bogato knjižnico, uporabljale so napredne učne pripomočke, celo teleskop. Veliko pozornosti so posvečale telesni vzgoji – ob Sori so uredile kopališče, igrale so tenis, uporabljale telovadna orodja.

V šolskem letu 1936/37 je sestra Angela Bahovec, ki je takrat veljala za eno najnaprednejših športnih pedagoginj,  z izobraževanja v Angliji prinesla novo znanje – igro z žogo, imenovano basketball. Dekleta, ki so bila v igralnem polju, so poskušala zadeti koš, ki je bil spodaj zašit, varovala pa ga je vratarka, ki je stala pod košem. Škofja Loka je tako z Angelo Bahovec postala zibelka slovenske košarke.

Vir fotografije: Loški muzej

Več: