Adela Homan Janežič
1905–1985
Med starimi Ločani je bila znana kot Homanova Delčka. Bila je četrti, najmlajši otrok v družini. Živeli so v Homanovi hiši. Deli je ostala doma in pomagala v pekarni in gostilni, kar je bila njihova družinska obrt.
Izdelala je ljudsko in meščansko šolo v Loki in trgovsko v Ljubljani. Po večletni praksi doma je opravila izpit za pekovsko mojstrico. Izučila se je tudi v slaščičarstvu, naredila mojstrski izpit v Ljubljani in kot mojstrica povzdignila pekarsko in slaščičarsko obrt na visoko stopnjo.
Ob staranju staršev je prevzemala družinski posel. Bila je izredno sposobna in pridna, njen delovni dan je trajal od zgodnjega jutra do noči, ko je za zadnjim gostom zaprla vrata krčme.
Za kratek čas je bila pred vojno pri svojem možu Jelu Janežiču, učitelju v Kočevju, ki pa je bil kmalu premeščen v Ljubljano in nato v Loko za pedagoga na šoli za otroke s posebnimi potrebami. Z njim se je vrnila domov k svojemu poklicnemu delu.
Med okupacijo sta jo njena dobrota in narodna zavest pripeljali med aktivistke, ki so pomagale borcem z oskrbo. Partizanom, ki so se zadrževali po loških hribih, je iz pekarne pošljala hrano in razne potrebščine iz svojega gospodinjstva.
Februarja 1944, ko so Nemci po mestu pobirali talce, je gestapo aretiral tudi njo. Odpeljali so jo v Begunje, kjer je prestala mučna zasliševanja in začela svojo težko pot v izgnanstvu. V maju so jo z drugimi aktivistkami odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Ob hudem pomanjkanju je morala v tovarni avionov delati kovinske dele za nemško orožje. V domovino se je kot zadnja od loških izgnank vrnila šele avgusta 1945.
Doma se je zaposlila v podjetju Peks, kjer je delila svoje strokovno znanje. Rada je imela svojo rojstno Škofjo Loko. Od vsega začetka je bila tudi aktivna članica Muzejskega društva.
Vir fotografije: Loški razgledi
Več:
France Planina: Adela Homan Janežič (članek)