Galina Sobol se je iz Rusije v Slovenijo preselila leta 2023 in je sedaj aktivna prostovoljka Društva za zaščito konj. V njihovem zavetišču za konje tako nadaljuje svoje poslanstvo, ki ga je opravljala že v domači državi – delala je na svoji kmetiji in skrbela za čredo angleško-nubijskih koz, kot zootehnica pa je bila zaposlena v živalskem vrtu, kjer je skrbela za opice. Prostovoljsko delo 55-letni Galini pomeni osmišljanje vsakdanjika, varovalko z vidika duševnega zdravja, priložnost za vključevanje v novo skupnost in priložnost za aktivno učenje jezika v praksi in skupaj z lokalnimi prebivalci.
1. “Ni res, da imam preveč časa – res pa je, da drugače postavljam prioritete.”
Že pred leti sem se odločila, da želim delati z živalmi in, ko sem prišla v Slovenijo, sem iskala možnosti za takšno delo. Pri tem so mi pomagali slovenski prijatelji, za kar sem jim zelo hvaležna.
V mojem primeru je bila odločitev za prostovoljstvo zelo enostavna. Prišla sem na pogovor v zavetišče za konje, se hitro odločila in začela.
Delo s konji mi je res všeč. Sem v naravi, na svežem zraku, z odlično sodelavko. Zaradi tega sem fizično aktivna, duševno v ravnovesju in imam možnost za pogovor v slovenščini.
2. “Odkar sem prostovoljka, uporabljam tudi tisto znanje, za katerega sploh ne vem, da ga imam.”
Zame to ne drži povsem. Že dolgo delam z živalmi in se na to res spoznam. Sem pa pridobila nova znanja na področju konjereje. Ker se pri svojem prostovljskem delu tudi veliko družim in pogovarjam, sem hkrati spoznala veliko novega o slovenski kulturi, na primer o kulinariki in tradicionalnih receptih.
3. “Za sestanke in dogovore o delu ni veliko časa – pridemo in že delamo!”
Z delom v zavetišču za konje začnem ob 6.30. Konji gredo najprej iz boksov v izpust v naravo, jaz pa potem približno dve ure čistim bokse, zamenjam seno, vodo, žaganje, pripravimo vse, kar je treba za popoldansko izmeno in krmljenje konjev. Če delaš sistematično, gre vse hitro in ni težko.
4. “Moja supermoč je, da znam dobro početi več stvari hkrati.”
Sem zelo aktivna in energična, kar mi pri tem delu zelo pomaga. Ne maram raztezanja časa.
5. “Prostovoljstvo mi je uničilo vikende – ampak ravno zato sem hvaležna.”
Delam od tri- do štirikrat na teden po štiri ure. Prostovoljstvo ne uničuje mojih dni, ravno nasprotno – kot sem omenila, je prostovoljstvo pomemben vir mojega dobrega počutja, tako mentalnega kot fizičnega.
6. “Najboljši občutek je, ko ti kdo reče: ‘Hvala, to mi je res pomagalo.’”
Ljudje so zelo pomembni. Delam z odlično sodelavko, ki je postala tudi moja prijateljica.
7. “Prostovoljstvo je, ne da bi to prav posebej načrtovala, postalo del mene.”
Ja, to je res. In za prostovoljstvo bi se vedno znova odločila.
8. “Včasih ne morem vsega dela opraviti sama, zato mimogrede vključim še koga iz okolice ali moje družine, prijateljske družbe …”
Ja, moj mož me podpira, včasih mi tudi pomaga in to mi je zelo všeč.
Za zaključek – vaša trditev o prostovoljstvu:
Vsem, ki se želijo realizirati v tujini, prostovoljstvo res priporočam. Že na začetku, ko se priselite, najdite kakšno prostovoljsko delo za svojo dušo in tako se vam bodo odprle nove možnosti v življenju.
Intervju je nastal v sklopu akcije Prostovoljstvo.